»Opišite svoj prdec!«

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: pred 7 urami, Kategorija: Trendi

Avstralci bi radi ugotovili, kakšno je stanje črevesja njihovih sodržavljanov in v ta namen zagnali zabaven projekt…

»Opišite svoj prdec!«
Vodilna avstralska raziskovalna agencija CSIRO v enem izmed najbolj zabavnih znanstvenih projektov, na katere smo kdaj naleteli, prosi ljudi po vsej državi, da v treh dneh spremljajo svojo napihnjenost prek brezplačne in namerno smešne aplikacije Chart Your Fart.

Čeprav ima aplikacija resno plat - pomaga znanstvenikom bolje razumeti zdravje črevesja ljudi po vsej državi - jo je malce težko jemati brez nasmeha na obraz. Od udeležencev namreč zahteva, da ne beležijo le tega, kdaj so se zasmrdeli, temveč da ocenijo značilnosti prdca: v tabeli so zapisani smrad (od brez vonja do strupenega), glasnost (od tihe do oglušujoče), trajanje (od kratkega do večnega), kako dolgo je vonj ostal (od bežnega do večnega) in njegovo zaznavanje (od neopaznega do očitnega). »Izločanje vetrov je naravni pojav in znak, da naš prebavni sistem deluje, kot mora, saj izloča odvečne pline, ki nastajajo pri razgradnji in predelavi zaužite hrane,« je povedala raziskovalna dietetičarka CSIRO Megan Rebuli. »Različna živila, zdravstvena stanja ali celo način žvečenja ali požiranja lahko vplivajo na to, kako naše telo predeluje odvečne pline, kar povzroči različne vonjave, pogostost ali celo količino,« je dodala.

Zabaven projekt je nastal na podlagi študije o zdravju črevesja iz leta 2021, ki je pokazala, da so Avstralci pri prdenju nadpovprečno uspešni. Približno 60 % anketirancev je poročalo o »prekomernem napenjanju«, skoraj polovica pa jih je dejala, da se jim to dogaja »večino dni«. Da bi zbrali bolj podrobne podatke o tem, kaj se dogaja »tam spodaj«, so zabeležili tudi starost, spol in ali je nekdo pred kratkim spremenil prehrano. Anonimnost se ohranja z aplikacijo, ki vsakemu udeležencu dodeli kodo, vendar je potreben elektronski naslov.

»Raziskave so tako dobre, kot so dobri podatki, ki jih imamo, zato želimo sodelovati s čim večjim delom naše raznolike avstralske skupnosti, da bi spodbudili inovacije na področju raziskav zdravja in dobrega počutja ter dosegli pomembne rezultate,« je dejala vodja projekta in vedenjska znanstvenica CSIRO, Dr. Emily Brindal. »Želimo predstaviti potencial raziskav, ki jih vodi javnost, in pozvati skupnost, naj sodeluje pri oblikovanju naše prihodnje znanosti o zdravju in dobrem počutju.«

Ameriški Nacionalni inštitut za diabetes ter prebavne in ledvične bolezni navaja, da so študije poročale, da ljudje »pridelajo vetrove od 8 do 14-krat na dan, vendar strokovnjaki menijo, da je do 25-krat še vedno »normalno«.

Vir: CSIRO

preberite še to

Trendi
»Opišite svoj prdec!«

»Opišite svoj prdec!«

Avstralci bi radi ugotovili, kakšno je stanje črevesja njihovih sodržavljanov in v ta namen zagnali zab...

Trendi
To pa je (bila) žaba!

To pa je (bila) žaba!

Spoznajte Beelzebufo, vražjo žabo, ki je lahko pomalicala tudi kakšnega majhnega dinozavrčka.

Trendi
Mogoče pa ni kriv gluten?

Mogoče pa ni kriv gluten?

Želodčne težave, ki so jih pripisovali glutenu, mogoče povzroča nekaj čisto drugega. Osumljenec se imen uje fr...

Trendi
Šprinterski netopirji

Šprinterski netopirji

Vampirski netopirji so se na tekaški stezi izkazali za izredno hitre…

Trendi
Bakterijski GPS

Bakterijski GPS

Bakterijska »navigacijska naprava« lahko presenetljivo natančno spremlja, kje ste bili…

Trendi
Želve so pravo malo čudo narave

Želve so pravo malo čudo narave

Pod želvjim oklepom se dogajajo zanimive in nenavadne reči…

Trendi
Kamere namesto pištol

Kamere namesto pištol

Kako bi bilo, če bi gangsterji med seboj obračunavali s kamerami in ne pištolami?

Trendi
Digitalna detoksikacija ni šla po načrtih

Digitalna detoksikacija ni šla po načrtih

Nekateri švicarski hoteli so nudili uslugo objavljanja na Instagramu namesto vas, tako da se lahko v mi...

Trendi
Ali spomine shranjujemo v mikroskopse predalčke?

Ali spomine shranjujemo v mikroskopse predalčke?

Fascinantne nove ugotovitve kažejo, da bi se spomini lahko shranjevali v skupkih »možganskih zvezdic&laq...

Trendi
Kako smo nasta(ja)li

Kako smo nasta(ja)li

Izredno zanimiva animacija dogajanja na Zemlji od njenega nastanka do danes.

Trendi
Odkrito novo največje praštevilo - je reees ogromno

Odkrito novo največje praštevilo - je reees ogromno

Odkrito nopvo največje znano praštevilo na svetu, imenuje se M136279841 in ima dobrih 41 milijonov &sca...

Trendi
Čez noč izbrisanih 39 let življenja

Čez noč izbrisanih 39 let življenja

Italijan se je po prometni nesreči prebudil iz kome – misleč da je 39 let mlajši.