Ali spomine shranjujemo v mikroskopse predalčke?

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 12. 11. 2024 04:25:00, Kategorija: Trendi

Fascinantne nove ugotovitve kažejo, da bi se spomini lahko shranjevali v skupkih »možganskih zvezdic«.

Ali spomine shranjujemo v mikroskopse predalčke?
Raziskovalci Baylor College of Medicine so raziskovali celice v obliki zvezd v naših možganih, znane kot astrociti, ki delujejo kot mikroskopske shrambe, v katerih so shranjeni naši spomini. Do tega edinstvenega sistema shranjevanja ima nato dostop poseben sklop nevronov, znanih kot engrami, ki upravljajo »možganske zvezdice« z urejanjem in priklicem teh spominov na zahtevo. Prej je veljalo, da so za učenje in spomin odgovorne izključno nevronske mreže. »Prevladujoča predstava je, da oblikovanje in priklic spominov vključuje le nevronske zasnove, ki se aktivirajo z določenimi izkušnjami ter zadržijo in prikličejo spomin,« je dejal avtor prispevka Dr. Benjamin Deneen, profesor na Baylorju in glavni raziskovalec na nevrološkem raziskovalnem inštitutu Jan and Dan Duncan.

Možgani so zaradi svoje neverjetno kompleksne narave še vedno najmanj razumljen organ v človeškem telesu. Že leta 2016 so raziskovalci Univerze Stanford opozorili na ogromne izzive, s katerimi se soočajo nevroznanstveniki, zdaj, osem let kasneje, ugotavljajo, da je bil sicer dosežen določen napredek pri razumevanju različnih mehanizmov, poti in genetskih vplivov na nevrološka stanja in bolezni, vendar je veliko tega še vedno skrivnost. V najnovejšem delu je ekipa Baylorjeve univerze uporabila mišji model, da bi raziskala vlogo astrocitov pri pomnjenju. V poskusu so miši pripravili do strahu, nato pa so jih postavili v situacijo, zaradi katere so zmrznile od strahu. Ko se je izpostavljenost ponovila v istem kontekstu, so miši ponovno zmrznile. Ko pa so se znašle v popolnoma drugačnem okolju, se niso enako odzvale na strah. Raziskovalci so ugotovili, da je ta pogojni strah - proces učenja - sprožil podskupino astrocitov, ki izražajo gen c-Fos, ki ima ključno vlogo v vezju v tem predelu možganov.

»Astrociti, ki izražajo gen c-Fos, so fizično blizu nevronom engrama,« je povedal eden od prvih avtorjev Michael R. Williamson, podoktorski sodelavec v Deneenovem laboratoriju. Engram je enota kognitivnih informacij, vtisnjenih v fizično snov, za katero se teoretizira, da je sredstvo, s katerim se spomini shranjujejo kot biofizikalne ali biokemične spremembe v možganih ali drugem biološkem tkivu. »Poleg tega smo ugotovili, da so engramski nevroni in fizično povezana skupina astrocitov tudi funkcionalno povezani. Aktivacija astrocitnega ansambla specifično spodbuja sinaptično aktivnost ali komunikacijo v ustreznem engramskem nevronu. Ta komunikacija med astrociti in nevroni poteka v obe smeri; astrociti in nevroni so odvisni drug od drugega.«

Astrociti, ki izražajo c-Foss, so se aktivirali šele, ko so se miši znašle v okolju, ki so ga povezovale s strahom, in posledično so se miši odzvale z enakim zamrzovalnim vedenjem. »Ko pa se je pri teh miših v okolju, kjer ni bilo strahu, aktiviral sklop astrocitov, so živali zamrznile, kar kaže, da aktivacija astrocitov spodbuja priklic spomina,« je povedal soavtor prvega prispevka Wookbong Kwon, drugi podoktorski sodelavec v Deneenovem laboratoriju.

Pred tem so raziskovalci ugotovili, da je gen, imenovan Jedrski faktor I-A (NFIA) pomemben za astrocitno regulacijo spominskih vezij, vendar ni bilo znano, ali ima vlogo pri shranjevanju in priklicu spominov iz teh možganskih zvezd. Zaradi rezultatov študije na miših se je ekipa vrnila na to področje raziskovanja.

Ugotovili so, da imajo aktivirani astrociti povišano raven proteina NFIA, in ko so ga zatrli, nevroni niso mogli priklicati spominov iz shrambe. Blokiral je le spomin, specifičen za dogodek, ki so ga miši predhodno doživele. »Ko smo izbrisali gen NFIA v astrocitih, ki so bili aktivni med učnim dogodkom, živali niso mogle priklicati specifičnega spomina, povezanega z učnim dogodkom, lahko pa so priklicale druge spomine,« je dejal Kwon.

Seveda so posledice tega odkritja zanimive možnosti za raziskave stanj, pri katerih je priklic spomina ogrožen, kot je Alzheimerjeva bolezen, ali ko so določeni spomini škodljivi, kot je posttravmatska stresna motnja (PTSM). »Te ugotovitve govorijo o naravi vloge astrocitov pri pomenjenju,« je dodal Deneen. »Skupine astrocitov, povezanih z učenjem, so specifične za ta učni dogodek. Skupine astrocitov, ki uravnavajo priklic strah vzbujajoče izkušnje, se razlikujejo od tistih, ki so vključene v priklic drugačne učne izkušnje, prav tako pa se razlikuje tudi skupina nevronov.«

Vas vse skupaj kaj spominja na film Večno sonce brezmadežnega uma (Eternal Sunshine of the Spotless Mind)?

Študija je bila objavljena v strokovni publikaciji Nature.

Vir: Baylor College of Medicine

preberite še to

Trendi
Mogoče pa ni kriv gluten?

Mogoče pa ni kriv gluten?

Želodčne težave, ki so jih pripisovali glutenu, mogoče povzroča nekaj čisto drugega. Osumljenec se imen uje fr...

Trendi
Šprinterski netopirji

Šprinterski netopirji

Vampirski netopirji so se na tekaški stezi izkazali za izredno hitre…

Trendi
Bakterijski GPS

Bakterijski GPS

Bakterijska »navigacijska naprava« lahko presenetljivo natančno spremlja, kje ste bili…

Trendi
Želve so pravo malo čudo narave

Želve so pravo malo čudo narave

Pod želvjim oklepom se dogajajo zanimive in nenavadne reči…

Trendi
Kamere namesto pištol

Kamere namesto pištol

Kako bi bilo, če bi gangsterji med seboj obračunavali s kamerami in ne pištolami?

Trendi
Digitalna detoksikacija ni šla po načrtih

Digitalna detoksikacija ni šla po načrtih

Nekateri švicarski hoteli so nudili uslugo objavljanja na Instagramu namesto vas, tako da se lahko v mi...

Trendi
Ali spomine shranjujemo v mikroskopse predalčke?

Ali spomine shranjujemo v mikroskopse predalčke?

Fascinantne nove ugotovitve kažejo, da bi se spomini lahko shranjevali v skupkih »možganskih zvezdic&laq...

Trendi
Kako smo nasta(ja)li

Kako smo nasta(ja)li

Izredno zanimiva animacija dogajanja na Zemlji od njenega nastanka do danes.

Trendi
Odkrito novo največje praštevilo - je reees ogromno

Odkrito novo največje praštevilo - je reees ogromno

Odkrito nopvo največje znano praštevilo na svetu, imenuje se M136279841 in ima dobrih 41 milijonov &sca...

Trendi
Čez noč izbrisanih 39 let življenja

Čez noč izbrisanih 39 let življenja

Italijan se je po prometni nesreči prebudil iz kome – misleč da je 39 let mlajši.

Trendi
Depresije je tudi pri otrocih vedno več...

Depresije je tudi pri otrocih vedno več...

Umetna inteligenca lahko odkrije depresijo že iz otrokovega govora, kar krepko olajša zdravljenje

Trendi
Moški in popadki

Moški in popadki

Moški vemo, da morajo popadki hudo boleti, toda kako hudo… Tole pravi preizkus…