Vzemimo, da imamo dve kocki, težki vsaka po en kilogram. Postavimo ju na ravno površino pred nek zid, kot vidite na naslovni sliki. Vzamemo idealno stanje, pri katerem trenja med kockami in podlago ni, trk med kockama in kocko in zidom pa je popolnoma elastičen, torej pri njem ni nobenih izgub. Sedaj zunanjo kocko potisnemo proti notranji tako, da se ta zaleti v njo in jo potisne pravokotno proti steni. Notranja kocka se bo zaletela v steno, odbila nazaj in zaletela v drugo kocko. Dobili bomo torej tri trke.
Sedaj poskus spremenimo tako, da zunanja kocka ni več težka 1 kg ampak 100 kg. Kaj se bo zgodilo? Ker je prva kocka težja, bo po trku zaradi vztrajnosti potovala naprej v smeri zidu, a počasneje, notranja kocka pa se bo odbijala med zidom in zunanjo kocko tako dolgo, da se bo še zunanji kocki spremenila smer. Število trkov? 31. Sedaj zunanji kocki spet povečajmo maso za faktor 100. Koliko trkov dobimo? 314. Že vidite vzorec? Število trkov počasi a zanesljivo daje števke števila Pi brez decimalne vejice. Pri enaki teži dobimo prvo števko, pri stokrat težji (1001) zunanji kocki prvi dve, pri 10,000 krat (1002) prve tri… pri 10019 krat večji pa... dvajset? Da... Več v spodnjem videu, kjer boste tudi izvedeli, zakaj je tako. Namig: spomnite se prožnega trka in zakona o ohranitvi gibalne količine…
Vir: 3Blue1Brown/YouTube