A očitno ni čisto tako. Znanstveniki so ugotovili, da se dvojni vijačnici lahko včasih malce »zmeša« in se razplete, ena od »strun« se obesi, nanjo pa se oprime kupo molekul citozina, torej enega od gradnikov DNK. Znanstveniki so to strukturi poimenovali »i-motif«, ker pa genov v njej še ne znajo prebrati, ne vedo, kaj takšna struktura dejansko pomeni.
In kako so sploh našli te strukture? DNK kot taka je premajhna, da bi jo bilo mogoče opazovati skozi mikroskop. So pa znanstveniki našli protitelesa, ki se oprimejo izključno struktur i-motif, njihova lastnost pa je, da se svetijo in s tem dajo vedeti, da je i-motif prisoten.
Znanstveniki so torej novo strukturo našli, sedaj pa jih čaka še težja naloga ugotavljanja, čemu služi in kako deluje. Zaenkrat sumijo, da i-motif vpliva na to, kdaj so neki geni vključeni in kdaj izključeni, kaj to pomeni v praksi, pa še ne.
Vir: Nature Chemistry
