Moški je prišel v bolnišnico Sir Charles Gairdner v prestolnici zahodne Avstralije, Perthu, z bolečim izpuščajem na nogah, ki se je kasneje razširil po vsem telesu, medtem ko je opravljal vrsto testov, da bi ugotovili, zakaj so se mu žile tako močno vnele. Kljub prisotnosti krvi v urinu in očitnim znakom anemije, obsežni testi niso pokazali dokazov o avtoimunskih boleznih, krvnih motnjah ali notranjih krvavitvah. Šele ko so ga povprašali o njegovi prehrani, je postalo očitno, da so njegovi simptomi povezani s skorbutom – boleznijo, ki se morda vrača v bogatih državah, saj se vse več ljudi sooča s finančnimi težavami in omejenim dostopom do ustrezne prehrane.
»Dodatne informacije so razkrile, da je pacient živel v slabih razmerah,« so zapisali raziskovalci. »Imel je finančne omejitve in je zato zanemarjal svojo prehrano. Njegovi obroki so večinoma vključevali predelano hrano, brez zelenjave ali sadja. Včasih je izpustil obroke, kar se je v zadnjih tednih zgodilo pogosteje. Prav tako je prenehal jemati vitamine in minerale, predpisane po operaciji želodca, saj si jih ni mogel privoščiti. Zato so sumili na osnovno prehransko pomanjkljivost.«
Pacient si je končno opomogel po vsakodnevnem jemanju vitamina C (1.000 mg), vitamina D3, folne kisline in multivitaminskih dodatkov, vendar je lahko skorbut usoden, če ga ne zdravimo. Vitamin C je namreč bistven za celjenje ran, vzdrževanje imunskega sistema in obnovo kosti, zato lahko že mesec dni slabe prehrane sproži to bolezen. Prvi znaki vključujejo boleč izpuščaj, otekanje nog, utrujenost in povečano število modric, kasneje pa lahko pride do okužb in krvavitev, kar lahko vodi v smrt.
Čeprav je v preteklosti ubil milijone mornarjev, je skorbut v razvitih državah, kot sta ZDA in Avstralija, postal redkost. Vendar pa raziskovalci menijo, da se zaradi kompromisov v prehrani, ki so posledica naraščajočih življenjskih stroškov, bolezen vrača.
Komik Matt Storrs iz ZDA je nedavno delil svojo izkušnjo s skorbutom, ko je bil študent.
»V človeški prehrani 90 % vitamina C prihaja iz agrumov in zelenjave, kot so sladke paprike, brokoli, cvetača in paradižniki,« so v študiji iz leta 2022 zapisali raziskovalci. »Toplotna obdelava lahko zmanjša vsebnost vitamina C v hrani. Za razvoj izrazitega skorbuta je potrebno 40 do 90 dni trajajoče pomanjkanje vitamina C, vendar se lahko klinični znaki pojavijo že po 30 dneh prehranske pomanjkljivosti vitamina C.« Čeprav skorbut ni nikoli povsem izginil – ogrožene skupine vključujejo alkoholike, ljudi z motnjami hranjenja, bolnike po bariatričnih operacijah in starejše – so raziskovalci zaskrbljeni, da ta »renesančna bolezen« ponovno pridobiva na širšem obsegu.
»Skorbut še vedno velja za bolezen preteklosti, še posebej v razvitih državah,« so zapisali raziskovalci.
V juliju 2024 so ameriški raziskovalci objavili, da se je število primerov skorbuta pri otrocih potrojilo med letoma 2016 in 2020. Med temi primeri so ugotovili, da so imeli tisti, ki so bili najbolj ogroženi, tudi druge zdravstvene težave, kot sta debelost in avtizem, pa tudi nizek socialno-ekonomski status.
Dobra novica pa je, da je skorbut enostavno obvladovati, simptomi pa se lahko omilijo že v 24 urah. Vendar medicinska ekipa, ki je zdravila 51-letnega Avstralca, poudarja, da je ključnega pomena večja ozaveščenost – tako med zdravstvenimi delavci kot splošno javnostjo. Skrb za ustrezen vnos vitamina C bo pomagala preprečiti potrebo po medicinskem posegu.
»Zdravljenje skorbuta poteka nadomestkom vitamina C,« so dodali. »Pri otrocih je priporočeno jemanje 100 mg askorbinske kisline trikrat na dan en teden, nato pa enkrat dnevno več tednov, dokler se popolnoma ne pozdravijo. Odrasli se zdravijo z 300–1.000 mg dnevno en mesec. Odziv na dodajanje vitamina C je pogosto dramatičen, kot v našem primeru. Zabeleženo je, da lahko že en odmerek vitamina C ustavi gastrointestinalne krvavitve, kapilarna stabilnost pa se vzpostavi v 24 urah. Za celjenje kožnih lezij pa lahko traja do dva do tri tedne.«
»Kliniki morajo biti pozorni na to smrtonosno, vendar zlahka ozdravljivo bolezen, ki lahko še vedno nastopi v sodobnem času,« so zaključili.
Študija je bila objavljena v strokovni publikaciji BMJ Case Reports.
Vir: Scimex