Parazit oziroma glivica se imenuje Batrachochytrium dendrobatidis ali skrajšano Bd, znanstveniki pa so ga s smrtjo dvoživk prvič povezali leta 1998, ko so raziskovali vzroke zmanjšanja populacije dvoživk v Panami in Avstraliji. Takrat je bilo znano, da nekaj pobija dvoživke po vsem svetu, saj se je njihovo število zmanjšalo, niso pa vedeli, kaj je to. Z odkritjem Bd so dobili prvega resnega osumljenca in ga pričeli aktivno spremljati.
V preteklih dvajsetih letih, odkar je bil parazit odkrit, se je razširil po vsem svetu (le na Antarktiki ga še niso zaznali), kriv pa je za izumrtje ali skorajšnje izumrtje vsaj 200 vrst dvoživk, predvsem žab. »To je, kar zadeva vpliv na biološko raznovrstnost, najhujši patogen v zgodovini sveta,« je National Geographic povedal eden od avtorjev študije Mat Fisher.
Ker se je proti sovražniku mogoče bojevati le, če ga poznaš, je skupina 50 znanstvenikov z vsega sveta zadnje desetletje porabila za izdelavo genetske podatkovne baze različnih sevov Bd po vsem svetu. Če so naleteli na inficirano dvoživko, so vzeli vzorec njenega tkiva, iz njega izolirali glivico in njen DNK. Tega so nato primerjali z drugimi vzorci in tako zgradili »družinsko drevo« glive Batrachochytrium dendrobatidis. Opremljeni s temi podatki so nato uspeli slediti evolucijskim spremembam ter ugotovili, da se je sodobna različica Bd prvič pojavila na korejskem polotoku nekje v času korejske vojne, torej okoli leta 1950. Od tam se je patogen dokaj hitro razširil po vsem svetu in začel desetkati populacijo dvoživk, ki nanj niso bile navajene.
Toda ali lahko raziskava kako pomaga dvoživkam? Na žalost (še) ne. Pokazala je namreč, da Bd obstaja v več oblikah in da izredno hitro mutira. Iz dokaj blage različice v smrtonosno se lahko spremeni skoraj čez noč, takšnih sevov pa je izredno veliko, posebej v Braziliji in Afriki. Kaj dosti proti temu ni mogoče ukreniti, lahko se le poizkuša omejiti širjenje glivice. Kar tako preprosti, saj praktično ni države, kjer je ne bi bilo. Če torej znanstvenikom ne bo uspelo najti kakšnega zdravila, so dvoživke prepuščene sami sebi. Vso srečo jim želimo…
Rezultati raziskave so bili pred časom objavljeni v reviji Science.
Vir: National Geographic
