Proces izdelave se začne s 3D skeniranjem dela telesa, ki ga je treba podpreti. Skeniranje se izvede v bolnišnici in poteka brez kontakta, traja pa manj kot minuto. Slika oziroma rezultati se nato naložijo na spletno stran ActiveArmor, kjer jih prevzamejo tamkajšnji strokovnjaki. Ti na osnovi teh podatkov izdelajo tako imenovano termoplastično opornico, ki je lahko 3D natisnjena ali pa tudi ne, bistveno pa je, da je narejena točno po meri pacienta. Podjetje gotov izdelek v nekaj dneh pošlje nazaj v bolnišnico, kjer ga nadenejo poškodovancu, ki do takrat nosi začasno opornico.

Opornica je lahko, odvisno seveda od poškodbe, izdelana iz enega samega kosa, ki ga je mogoče natakniti na poškodovan ud, lahko pa je iz dveh delov, ki se ju spne preko posebej izdelanega zapiralnega mehanizma.
Prednost tovrstnih opornic je v tem, da se uporabniki z njimi lahko umivajo in tudi plavajo, če jih kaj srbi, se lahko popraskajo brez pletilke ali kakšne podobne priprave, koža pod njimi diha tako da ne more priti do vnetij, in ker poškodovani del ni popolnoma prekrit, lahko zdravniki lažje vidijo napredek pri celjenju.
Sistem ActivArmor je v Evropi na voljo le v Grčiji, saj ima podjetje tam edinega evropskega partnerja. Obstaja pa alternativna rešitev, ki jo nudi špansko Xkelet. Z uporabnikove strani gre več ali manj le za aplikacijo za iPad in iPhone in posebnega senzorja za skeniranje udov. In to je menda dovolj.

Zadeva naj bi delovala nekako takole: na iPad (priporoča se 10,5-palčni model iPad Pro) se namesti omenjeni senzor Structure, namenjen 3D-skeniranju, s katerim se preko aplikacije XKApp izvede skeniranje uda, ki bi ga radi imobilizirali. Po skeniranju se podatki še enkrat preverijo (izmerijo se nekateri parametri), nato pa preko internetne povezave pošljejo sistemu, ki iz njih izdela 3D-model oziroma datoteko, primerno za 3D-tiskanje. Ta se pošlje nazaj oziroma na lokalni 3D-tiskalnik, kjer se natisne. Natisnjen izdelek je torej prilagojen vsakemu pacientu posebej, pritrdi pa se s pomočjo posebnih gumic, tako da za snemanje ni potrebnih nobenih škarij ali žage.
Ideja je pravzaprav dokaj dobra, 165 evrov mesečno, kolikor naj bi stala uporaba programske opreme, pa tudi ni hudo pretirana cena. Prednosti je seveda kar nekaj. Najprej seveda ta, da je tak »mavec« narejen iz umetne mase in ni tako občutljiv na vlago. Še več – z njim se lahko brez težav tuširate, kopate in celo plavate. Druga prednost je njegova odprtost, pri čemer mislimo na njegovo mrežasto strukturo. Ta omogoča, da koža diha, zato nas tudi manj srbi, če že, pa za praskanje ne potrebujemo pletilke ali česa podobnega. Ta »mreža« tudi ni naključna - odprtine so postavljene tako, da omogočajo namestitev elektrod, to pa pomeni, da se lahko fizioterapija začne izvajati hitreje in pacient prej okreva.
Edina slaba lastnost je pravzaprav ta, da se nam na tak »gips« nihče ne bo mogel podpisati.
Vir: ActivArmor, xKelet