Koncept
Velikega poka si je navadnemu človeku precej težko predstavljati. Znanstvena ideja je nekako jasna - vesolje naj bi nastalo z velikansko »eksplozijo« prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti. Osrednja zamisel je, da opazovani
rdeči premik galaksij (Hubblov zakon, ki, poenostavljeno, govori o tem, da so telesa, ki se od točke opazovanja oddaljujejo, videti bolj rdeče, tiste, ki se približujejo, pa bolj modro) kaže na to, da se galaksije oddaljujejo druga od druge, kar pomeni, da so bile v preteklosti bolj skupaj. V mejnem primeru to vodi do tega, da so bili vsi sestavni deli Vesolja v stanju, kjer sta bili gostota in temperatura izredno veliki ali pa celo v stanju gravitacijske singularnosti, to je v neskončno zbitem stanju. In potem, nekako 13,8 milijarde let nazaj, je prišlo do nenadnega hitrega širjenja oziroma »eksplozije prostora in časa«, ki ju pred tem sploh ni bilo… Vse to je za navadnega smrtnika malce »megleno«.
Eno od najbolj perečih vprašanj je, kaj pa je bilo
pred tem? Vprašanje se na prvi pogled zdi logično, a pravzaprav ni. Oznaka »pred« se namreč nanaša na čas, ki pa ga pred omenjenim dogodkom – ni bilo. Hmm... Kako si predstavljati »brezčasje«? Pomaga lahko naslednja zgodba oziroma razmišljanje.
Predstavljajte si, da hodite po cesti in bi radi šli proti
severu. Ker nimate kompasa in niste ravno vešči v orientaciji, pač nekoga vprašate. Ta vam pokaže smer in vi ji sledite. Ko vsake toliko časa srečate še koga, ga za vsak slučaj tudi vprašate, da se prepričate, da niste zašli. In vsi vam pokažejo smer. Tako hodite in hodite, dokler ne pridete na
severni pol. Ker ne veste, da ste tam, vprašate »mimoidočega« Eskima, ki pa vas čudno pogleda: »
Kako čudno vprašanje… Kako mislite proti severu?... Ne morete iti bolj severno... Tu se sever začne!«
Je vprašanje, kaj je bilo s časom pred Velikim pokom enako čudno? Čisto mogoče… ▪
