Rjavo zlato?

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 10. 02. 2025 05:46:00, Kategorija: Trendi

Če bo šlo tako naprej, bodo živalski iztrebki postali dokaj donosna surovina.

Rjavo zlato?
Ameriško kmetijski ministrstvo je objavilo podatek, da naj bi povprečen Američan pojedel rekordnih 100 kilogramov rdečega mesa in perutnine letno, Združeni narodi pa ocenjujejo, da naj bi se poraba mesa v svetu do leta 2050 podvojila. To seveda pomeni neznansko veliko število živali, ki seveda proizvajajo veliko količino iztrebkov. Točnih podatkov sicer ni, se pa ocenjuje, naj bi leta 2014 teh bilo okoli 4,3 milijarde ton, projekcije pa kažejo, da naj bi jih bilo do leta 2030 že preko 5 milijard ton, kar je šestkrat več kot jih proizvedemo ljudje.

Znanstveniki univerze Georgia Tech so se odločili malce raziskati, kaj vse je mogoče najti v teh iztrebkih in ali bi ta biomasa bila uporabna še za kaj več kot le gnojenje polj. In rezultati so dokaj presenetljivi saj kažejo na to, da teh iztrebkih leži kar nekaj dragocenih snovi.

Najpomembnejše, verjeli ali ne, so kovine. Znanstveniki so izračunali, da ima med 55 in 75 odstotkov živine, vzrejene na vzhodu ZDA, v želodcu kak kos kovine – žebelj, kos žice ali kaj podobnega. Glede na število živali so izračunali, da če bi uspeli reciklirati vso to kovino, bi bila ta vredna okoli 13 milijonov dolarjev. Takšna količina »biomase« v sebi nosi tudi veliko količino fosforja (okoli 100 milijonov ton), kalija (30 milijonov ton), kalcija (18 milijonov ton) in magnezija (5,5 milijona ton), kar bi, če bi te elemente lahko cenovno ugodno izločili in ponovno uporabili, pomenilo veliko denarja.

Sliši se seveda zanimivo, težava je le v tem, da bo, tudi če nam vse to uspe, težava še vedno večja od koristi. Živinoreja namreč povzroča slabih 15 odstotkov toplogrednih plinov, kar je seveda zelo velik odstotek. Je pa res tudi to, da bodo iztrebki vedno obstajali in da se bomo z njimi vedno znova in znova spopadali. In omenjena študija je namenjena prav temu.

Vir: Georgia Tech

preberite še to

Trendi
Brzostrelni detel

Brzostrelni detel

Samci so ugotovili, da se njihov klic sliši precej dlje, če trkajo ob kaj kovinskega…

Trendi
Kdo je kriv in kdo odgovoren

Kdo je kriv in kdo odgovoren

Ko govorimo o onesnaževanju okolja stvari še zdaleč niso črno-bele.

Trendi
To pa so deževniki...

To pa so deževniki...

V dolini reke Bass v avstralski zvezni državi Victoria živijo deževniki, ki zrastejo do dva metra v dolžino.

Trendi
Rjavo zlato?

Rjavo zlato?

Če bo šlo tako naprej, bodo živalski iztrebki postali dokaj donosna surovina.

Trendi
Ko še ni bilo alkotestov

Ko še ni bilo alkotestov

Kako so Britanci leta 1967 sprejeli odločitev o uvedbi testov alkoholiziranosti…

Trendi
Ne pretiravajte z vohanjem

Ne pretiravajte z vohanjem

Vohanje umazanih nogavic lahko povzroči grdo glivično okužbo pljuč.

Trendi
Je kriva beljakovina?

Je kriva beljakovina?

Nova preiskava ugotavlja, da bi za shizofrenijo lahko bilo krivo pomanjkanje možganskega proteina.

Trendi
Asteroidi so zelo trdoživi

Asteroidi so zelo trdoživi

Holywood ni ravno zadel – asteroide je precej težje razstreliti, kot bi si mislili.

Trendi
Prvo komercialno »standalone« zasebno omrežje 5G v Sloveniji
Trendi
Kdo je začel z zaroto?

Kdo je začel z zaroto?

Kdo je prvi »ugotovil«, da Američani niso bili na Luni?

Trendi
Vlečnica v nahrbtniku

Vlečnica v nahrbtniku

Smuka izven uradnih smučišč je lahko še bolj zabavna, če ima človek vlečnico kar s seboj…

Trendi
Zakaj nimamo šest prstov…

Zakaj nimamo šest prstov…

Če bi jih imeli, bi uporabljali dvanajstiški številski sistem in življenje bi bilo precej lažje....