V enem najnovejših tovrstnih poskusov so se pred časom združili znanstveniki iz Nemčije, Japonske, Norveške in Švedske. Izdelali so algoritem, ki je sposoben simulirati kar 100 milijard nevronskih povezav, kar je praktično toliko, kot jih imajo človeški možgani. Algoritem je nastal s pomočjo odprtokodnega simulacijskega orodja NEST (Neural Simulation Tool), ki ga nevroznanstveniki izredno pogosto uporabljajo in je tudi osrednji simulator evropskega projekta Človeški možgani (Human Brain Project).
Algoritem je baje razvit in tudi deluje, obstaja pa ena precejšnja težava – na svetu ni takšnega superračunalnika, ki bi bil dovolj zmogljiv, da bi algoritem na njem lahko tekel. Ne samo, da ga nimamo, od njega smo še zelo daleč. Z zgodnjimi različicami algoritma so znanstveniki z najsodobnejšimi superračunalniki uspeli simulirati manj kot deset odstotkov možganov. To pomeni, da za simulacijo celotnih možganov potrebujemo več kot desetkrat zmogljivejše superračunalnike, kot jih imamo ta trenutek. Večina trenutno najzmogoljivejših superračunalnikov zmore obdelati podatke s hitrostjo razreda peta-flopsov (en peta-flops pomeni 1015 operacij s plavajočo vejico v sekundi), na raven eksa-flopsov (1018 operacij v sekundi) pa se je uspelo povzpeti le trem ameriškim - Aurora, ki zmore 1,012 Eflops, Frontier, katerega izmnerjena hitrost znaša 1,353 Eflops in trenutno najhitrejšemu, El Capitain, ki zmore 1,742 Eflops.
Bomo torej kmalu dobili digitalno različico človeka? Ne. Najprej mora nastati tako zmogljiv računalnik, nato pa ga morajo spraviti še v tako majhno ohišje, da ga bo mogoče vstaviti vanj. Razen če bo imel »brezžične možgane«, kar je seveda mogoče, saj je v oblak mogoče spraviti marsikaj, ni pa najbolj praktično...
Raziskava je bila objavljena v reviji Frontiers of Neuroinformatics.
Vir: Kurzweil
