Geotermalna baterija

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 2. 07. 2024 05:40:00, Kategorija: Trendi

Zakaj pa ne bi kot vir energije uporabili kar toplote zemlje? Saj jo, vendar...

Geotermalna baterija
Naša Zemlja je v bistvu vroča krogla obdana z nekoliko hladnejšo skorjo, po kateri hodimo. Ali je to dejstvo mogoče izkoristiti za pridobivanje energije? Seveda. Imenuje se geotermalna energija in ni nič novega, saj se ponekod po svetu uporablja že dolgo.

V osnovi poznamo dva principa – če je vroča voda že prisotna pod zemljo, se črpa na površje in uporablja v ogrevalnih sistemih, za proizvodnjo elektrike in še kje, če je ni, pa se uporabi krožni sistem, pri katerem se voda najprej črpa pod zemljo, kjer se segreje, nato pa prečrpa spet nazaj na površje. Takšni sistemi so sicer dokaj praktični, vendar uporabni le v primeru, da je temperatura v njih nad 180 stopinj in ko ne gre za velike obrate.

Japonski znanstveniki so pred kratkim iznašli še tretji, bolj neposreden način. Izdelali so tako imenovane senzibilizirane toplotne celice (Sensitized Thermal Cells – STC), ki so sposobne generirati električno energijo pri temperaturah, nižjih od 100 stopinj Celzija in to brez »posrednika« v obliki pare ali vroče vode. STC je v bistvu baterija, sestavljena iz treh plasti različnih materialov, postavljenih med dve elektrodi. Obstaja elektronska prenosna plast (ETM), polprevodniška plast germanija in trdna elektrolitska plast, ki prenaša bakrove ione. Baterija je zasnovana tako, da jo zakoplje v vročo zemljo, ker temperatura vzbudi elektrone v  polprevodnikih, ki se prenesejo v ETM, ki jih preko elektrode posreduje zunanjemu vezju (uporabniku), nato pa preko druge elektrode nazaj v elektrolit. V njem stečeta procesa oksidacije in redukcije, s pomočjo katerega se nizkoenergetski elektroni pošljejo nazaj v polprevodnik in procese se lahko ponovi.

Ideja se zdi zanimiva, seveda pa se takoj pojavi vprašanje trajnosti oziroma kako dolgo lahko takšno kroženje elektronov traja. Testi so pokazali, da tako dolgo, dokler traja proces redukcije in oksidacije (redox). Ta je omejen, različne vrste bakrovih ionov končajo na različnih mestih znotraj elektrolita. A izkazalo se je, da je to težava, ki jo je mogoče dokaj preprosto odpraviti. Dovolj je, da se na to »baterijo«, zakopano v vročo zemljo, priključi nek porabnik in malce počaka…

»S takšno zasnovo bi toplota, ki se običajno šteje za nizko kakovostno energijo, postala velik obnovljiv vir energije,« pravi Sachiko Matsushita, vodilni raziskovalec v študiji. »Ni strahu pred sevanjem, ne uporablja drage nafte, pa tudi nestabilnosti proizvodnje energije, ki je prisotna v primerih sončne ali vetrne energije, ni."

Razvoj tehnologije proizvodnje električne energije s pomočjo STC je še v povojih, a prvi rezultati so zelo ohrabrujoči.

Študija je bila objavljena v publikaciji Journal of Materials Chemistry A.

Vir: Tokyo Tech

preberite še to

Trendi
Mama je naredila red

Mama je naredila red

Ko sovje gnezdo dobi neželenega podnajemnika, se oče ni najbolj izkazal, mama pa…

Trendi
Odkrit prvi virojedec

Odkrit prvi virojedec

Obstaja organizem, ki se prehranjuje z – virusi. Pa verjetno ne le eden...

Trendi
Obratni Ostržek

Obratni Ostržek

Znanstveniki so ugotovili, da se nam nos ne podaljša, če se zlažemo. Prav nasprotno...

Trendi
V zapor zaradi emodžijev?

V zapor zaradi emodžijev?

So sodišča pripravljena na »digitalni govor«?

Trendi
Z magnetom nad bolezni

Z magnetom nad bolezni

Bomo malarijo, sepso in celo levkemijo »vlekli« iz krvi z magneti?

Trendi
To pa je iluzija

To pa je iluzija

Če gledate v križec, bodo fotografije čez nekaj časa postale takšne, kot bi jih slikal Picasso.

Trendi
Geotermalna baterija

Geotermalna baterija

Zakaj pa ne bi kot vir energije uporabili kar toplote zemlje? Saj jo, vendar...

Trendi
Lubenice in bobni

Lubenice in bobni

Kaj imajo skupnega zrele lubenice in nigerijski bobni

Trendi
Imamo tudi ljudje »paritvena obdobja«?

Imamo tudi ljudje »paritvena obdobja«?

V katerih mesecih se po svetu rodi največ otrok? Odvisno od zemljepisne širine.

Trendi
Vesoljska solata

Vesoljska solata

Solata, zrasla na mednarodni vesoljski postaji, menda ni nič slabša od »zemeljske«

Trendi
Vsakič »ta pravi« zrezek

Vsakič »ta pravi« zrezek

Namizni žar, ki lahko doseže kar 800 stopinj in ga verjetno ne boste kupili.

Trendi
Najdražji vesoljski spominek

Najdražji vesoljski spominek

Jakna, ki jo je nosil Buzz Aldrin na misiji Apollo 11, je bila prodana za 2,77 milijona dolarjev.