Zadeve se je potrebno lotiti s pomočjo
logike, točneje
izločanja nepotrebnih in nerelevantnih parametrov. Torej… Vlak sestavljajo
lokomotiva in
vagoni. Če ropota en sam vagon, bo ropotala celotna kompozicija, zato lahko vse razen enega vagona zanemarimo. Ta en vagon sestavljata
podvozje in
kabinski del. Ko gre vlak mimo nas, slišimo le podvozje, zato lahko kabinski del odmislimo in ostane nam
podvozje. To je sestavljeno iz toliko in toliko parov z osjo povezanih koles in šasije. In ker se kolesa na tračnicah slišijo, lahko šasijo zanemarimo in se osredotočimo le na
osi in kolesa. Ker so vsa kolesa in osi med njimi več ali manj enaka, lahko za »analizo« ropota uporabimo
en sam par koles. Os med njima ne ropota, zato jo lahko zanemarimo in ostane nam le še -
eno kolo. In kaj je na kolesu takšnega, da ropota? Tu sledi »prava znanost«.
Kolo je okroglo, kajneda? Ploščino kroga, to vemo že iz osnovne šole, izračunamo po formuli
S=Πr2, oziroma z besedo »
Pi krat r na kvadrat«, mar ne? V njej je Π matematična konstanta, ki se med vožnjo ne spreminja, nespremenljiv pa je tudi polmer kroga, torej ti dve veličini ne moreta vplivati na glasnost. Že vidite krivca?
Če ni »Pi« in ni »r« nam ostane le še –
kvadrat. Če kvadrat zakotalimo po tračnicah pa je jasno, da mora ropotati.
Tako, zdaj veste… ▪