Zakaj vlak ropota?

Zadeve se je potrebno lotiti s pomočjo logike, točneje izločanja nepotrebnih in nerelevantnih parametrov. Torej… Vlak sestavljajo lokomotiva in vagoni. Če ropota en sam vagon, bo ropotala celotna kompozicija, zato lahko vse razen enega vagona zanemarimo. Ta en vagon sestavljata podvozje in kabinski del. Ko gre vlak mimo nas, slišimo le podvozje, zato lahko kabinski del odmislimo in ostane nam podvozje. To je sestavljeno iz toliko in toliko parov z osjo povezanih koles in šasije. In ker se kolesa na tračnicah slišijo, lahko šasijo zanemarimo in se osredotočimo le na osi in kolesa. Ker so vsa kolesa in osi med njimi več ali manj enaka, lahko za »analizo« ropota uporabimo en sam par koles. Os med njima ne ropota, zato jo lahko zanemarimo in ostane nam le še - eno kolo. In kaj je na kolesu takšnega, da ropota? Tu sledi »prava znanost«.

Kolo je okroglo, kajneda? Ploščino kroga, to vemo že iz osnovne šole, izračunamo po formuli S=Πr², oziroma z besedo »Pi krat r na kvadrat«, mar ne? V njej je Π matematična konstanta, ki se med vožnjo ne spreminja, nespremenljiv pa je tudi polmer kroga, torej ti dve veličini ne moreta vplivati na glasnost. Že vidite krivca?

Če ni »Pi« in ni »r« nam ostane le še – kvadrat. Če kvadrat zakotalimo po tračnicah pa je jasno, da mora ropotati.

Tako, zdaj veste… ▪