Učinkovita in razmeroma nova oblika zdravljenja sladkorne bolezni vključuje zdravila, ki posnemajo hormon, imenovan glukagonu podoben peptid 1 (GLP-1), ki uravnava sproščanje inzulina in zmanjšuje apetit. Med njimi so zdravila, ki jih je odobrila FDA, kot sta Ozempic in Mounjaro, za katera se zdi, da imajo tudi dodatno korist pri zmanjševanju telesne teže. Ta zdravila se običajno dajejo tedensko, medtem ko so bolj znani inzulinski odmerki potrebni vsak dan. V vsakem primeru je lahko ta stroga rutina za bolnike precejšnje breme - in to je problem, ki ga rešuje ekipa omenjene univerze.
»Prilagajanje oziroma »uboganje« je eden največjih izzivov pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2,« je dejal Eric Appel, glavni raziskovalec študije. »Ljudje s sladkorno boleznijo ali debelostjo bi se veliko lažje držali svojih režimov zdravljenja z zdravili, če bi potrebovali le tri injekcije na leto.«
Da bi to dosegli, je ekipa razvila hidrogel, ki ga je mogoče napolniti z molekulami GLP-1 in nato vbrizgati pod kožo. Ko je tam, se počasi raztopi in dalj časa sprošča zdravila v ustreznem odmerku. Znanstveniki so hidrogel zasnovali tako, da je dovolj tekoč, da ga je mogoče vbrizgati z običajnimi brizgalkami, hkrati pa dovolj stabilen, da zdrži več mesecev - in da je odložišče zdravila dovolj majhno, da bolniku ne povzroča nelagodja.
Pri testih na podganah s sladkorno boleznijo tipa 2 je vbrizgavanje hidrogela z zdravilom enkrat na 42 dni omogočilo boljše uravnavanje glukoze v krvi in telesne teže kot vsakodnevno vbrizgavanje običajnih zdravil. Ekipa pravi, da je ta 42-dnevna rutina pri podganah enakovredna štirim mesecem pri ljudeh. Ta časovni okvir je bil izbran tako, da je sovpadal z običajnim režimom pregledov, kar pomeni, da so bolniki lahko prejeli injekcije v okviru rutinskih obiskov pri zdravniku. Vendar pa raziskovalci pravijo, da jim je uspelo hidrogel prilagoditi tako, da sprošča zdravila v nekaj dneh ali celo do šestih mesecev, zaradi česar bi lahko postal zanesljiv dostavni sistem za vrsto drugih zdravil, kot so protivnetna zdravila ali terapije za zdravljenje raka.
Raziskovalci pravkar opravlčjajo naslednji krog testov, ki poteka na prašičih, saj imajo ti kožo in endokrini sistem bolj podoben človeškemu. Če bo šlo vse po načrtih, bi se preskusi na ljudeh lahko začeli že letos ali najkasneje prihodnje leto.
Raziskava je bila objavljena v publikaciji Cell Reports Medicine.
Vir: Univerza Stanford