Oddelek, v katerem je ležala Henrietta, je bil v istem nadstropju, kjer je svoj laboratorij imel George Gey, znanstvenik, ki se je desetletja trudil vzgojiti človeške celice v laboratoriju. A mu to nikakor ni uspelo. Težava je bila v staranju ali tako imenovani senescenci, ki celicam preprečuje, da bi se delile v nedogled, saj sčasoma njihova spodobnost replikacije oziroma podvojevanja DNK prične upadati. Razlog za to je zmanjševanje oziroma krajšanje zaščitnih »kapic«, tako imenovanih telomerov do te mere, da ti izginejo. Ko se to zgodi, ostane veriga DNK nezaščitena in nastanejo škodljive mutacije, te pa lahko pripeljejo do pojava različnih vrst raka in drugih bolezni, povezanih s staranjem. Povprečna človeška celica se lahko razdeli okoli 50-krat, preden nastopi senescenca.
Zdaj pa nazaj k Henrietti. Zdravniki, ki so jo operirali, so brez njene vednosti košček odstranjenega tkiva poslali tudi Geyu in ta je ugotovil, da so nekaj posebnega. Imele so namreč sposobnost neskončnega deljenja, saj se njeni telomeri niso krajšali, to pa je pomenilo, da so se njene celice lahko delile v nedogled in da so pri tem vedno nastajale identične kopije.
Novica o »nesmrtnosti« Henriettinih celic je kaj hitro obšla svet in kmalu so najrazličnejši laboratoriji po vsem svetu imeli svoj vzorec, ki so ga lahko nato množili in uporabljali v svojih raziskavah. Celice HeLa, kot so jih poimenovali v Henriettino čast, so pripomogle k odkritju cepiva proti otroški paralizi, najrazličnejših zdravil za zdravljenje raka, veliko vlogo pa so odigrale tudi pri raziskavah in-vitro umetne oploditve.
O Henrietti Lacks je bilo do sedaj posnetih kar nekaj dokumentarnih filmov, HBO pa je posnel tudi celovečerec The Immortal Life of Henrietta Lacks, v katerem je Henrietto upodobila Renée Elise Goldsberry, v filmu pa je nastopila tudi Oprah Winfrey, ki je odigrala vlogo Deborah Lacks, Henriettine hčerke, ki je hotela izvedeti več o materinem življenju.
Vir: BBC
