Znanstveno o neznanstvenem

V svetu fizike smo v zgodovini imeli kar nekaj zvezd. Ena od njih je nedvomno nobelovec Richard Feynman, katerega predavanja so bila že v šestdesetih letih pravi televizijski hit, potem, ko so »prišla« na YouTube pa si jih je ogledalo že na milijone ljudi. Da gre za nekaj posebnega govori tudi podatek, da si je posnetek, nastal leta 1964, v katerem Feynman razlaga, zakaj imajo orbite planetov obliko elipse in za katerega se je mislilo, da je izgubljen, v zelo kratkem času ogledalo krepko preko milijon obiskovalcev. Za fizikalno temo vsekakor odličen rezultat…

V enem od svojih predavanj. Katerega del si lahko ogledate v spodnjem videu, je med drugim tudi razložil, kakšen je znanstveni pristop k reševanju odprtih vprašanj. Znanstveniki najprej pridejo na dan s hipotezo, ugibanjem, idejo, ki jo nato najprej poskušajo razložiti ali dokazati na papirju, nato pa še z eksperimentom oziroma opazovanjem narave. Če neke ideje ni mogoče dokazati na tak način, je - napačna…

Za primer je navedel debato, ki jo je imel z nekom »ne-znanstvenim« o letečih krožnikih. Feynman je v pogovoru povedal, da meni, da leteči krožniki ne obstajajo. Sogovornik ga je nato vprašal ali je torej  nemogoče, da bi obstajali in ali lahko to dokaže. Odgovoril mu je, da tega seveda ne more dokazati, je pa vse skupaj zelo malo verjetno. »To pa ni nič kaj znanstveno!«, je bil seveda odgovor. Feynman mu je nato odgovoril nekako takole: »Z mojim poznavanje sveta okoli sebe menim, da je mnogo večja verjetnost, da so poročila o letečih krožnikih posledica znanih iracionalnih lastnosti zemeljske inteligence kot pa neznanih lastnosti racionalnih poskusov zunajzemeljske inteligence!« In na zelo podoben način je opisal astrologijo, nadčutne zaznave in še kaj…
Je zadeva še vedno aktualna? Če se spomnimo »debat« na temo 5G in koronavirusa, chemtrailsih, letečih krožnikih, pristanku na Luni in še nekaterih, zagotovo…

Vir: YouTube