Vetrne elektrarne, postavljene dlje od obale, so zagotovo manj moteče in odpirajo veliko več možnosti, vendar pri običajnih vetrnih turbinah z vodoravno osjo (HAWT) težave dela globina vode. Vetrne turbine z vodoravno osjo imajo namreč veliko težkih sestavnih delov - pogonske sklope, menjalnike, generatorje in seveda ogromne lopatice na vrhu dolgega droga, zato je njihova namestitev na plavajoče platforme, ki se seveda ne smejo prevrniti, velik izziv. Da o vzdrževanju tako visoke turbine niti ne govorimo.
Zato se inženirji že nekaj časa spogledujejo z vetrnimi turbinami z navpično osjo (VAWT). Njihove lopatice so sicer prav tako proti vrhu stebra oziroma osi, so pa zato vsi drugi težki deli na dnu, zato je njihova naravna »težnja«, da stojijo pokonci. Druga prednost je, da lahko sprejemajo energijo vetra iz katere koli smeri, brez da bi bilo treba obračati lopatice, kar seveda dodatno zmanjšuje potrebo po težji opremi, ki jo najdemo visoko na HAWT. VAWT so sicer res manj učinkovite oziroma iz vetra črpajo manj energije kot običajne HAWT s tremi lopaticami, jih je pa zato mogoče postaviti bližje druga drugi, ne da bi se zmanjšala učinkovitost, kar pomeni, da bi lahko iz določenega dela oceana črpali več energije.
Podjetje World Wide Wind je razvilo novo idejo vetrne turbine, namenjene uporabi na morju, ki nudi celo večji izkoristek kot HAWT, hkrati pa je tudi zelo razširljiva oziroma kot je zdaj moderno reči, skalabilna. Pri novi turbini gre v bistvu za dve turbini z navpično osjo v enem. Spodnja turbina je pritrjena na zunanje ohišje stolpa in se vrti v eno smer, zgornja pa na gred v sredini stolpa in se vrti v drugo smer. Pod površino je ena turbina pritrjena na rotor, druga pa na »stator«, kar podvoji relativno hitrost vrtenja v primerjavi z običajnim statorjem. Podjetje to imenuje protitočna navpična turbina ali CRVT (contra-rotating vertical turbine).
Najtežji deli turbin, ki zahtevajo največ vzdrževanja so, prav tako kot pri HAWT, na dnu pod plavajočim pontonom, vendar pa celotna stvar ni zasnovana tako, da bi nujno morala stati popolnoma pokonci. Stolpi se namreč lahko nagibajo z vetrom, podjetje World Wide Wind pa pravi, da to in nova zasnova zasnova lopatic, ki zamejujejo stožčasto površino, pomaga zmanjšati turbulenčne valove za turbino, kar upravljavcem omogoča, da jih na določeno lokacijo namestijo še več, možnost nagiba pa pripomore tudi k temu, da so ti stolpi odporni na nenadne, močne sunke vetra in škodljive vibracije.
Za najboljši izkoristek vetrne energije morajo biti turbine res velike. Trenutno največja vetrna turbina z vodoravno osjo na svetu je MingYang Smart Energy 16.0-242, ki je visoka 242 m in ima nazivno moč 16 MW. Če se bodo napovedi podjetja World Wide Wind uresničile, bo MingYang napram njihovim turbinam pravi palček. Njihova zasnova na bi namreč omogočala, da bi bile turbine HAWT oziroma CAWT visoke tudi 400 in več metrov, nudile pa kar 40 megavatov na enoto. V intervjuju za Recharge so predstavniki podjetja navedli, da je predvideni cenejši strošek energije (LCoE) manj kot 50 USD na megavat, kar je manj kot polovica LCoE, ki ga Uprava ZDA za energetske informacije predvideva za povprečen projekt vetrnih elektrarn na morju, ki bo na trgu leta 2027.
Podjetje si prizadeva pospešiti razvoj sistema CRVT s hitrim prototipiranjem, cilj pa je, da bi model z močjo 3 MW začel delovati do leta 2026, veliki 40-megavatni pa leta 2029.
Vir: World Wide Wind preko Recharge