Ledene gore, čeprav so veličastni velikani in so imele pomemben vpliv na človeško zgodovino (vprašajte Titanik), so presenetljivo minljive. Ko se odlomijo od ledenikov, ki jih ustvarijo, potujejo proti severu ali jugu v toplejše zemljepisne širine, kjer se hitro razkrojijo in stopijo kot pozabljeni spomini.
Zato so naslovi, kot so »največji« ali »najstarejši« na svetu, zelo začasni. A23a ni največja ledena gora, kar so jih kdaj zabeležili. Ta naziv pripada ledeniku B-15, ki se je marca 2000 odlomil od Rossovega ledenega pokrova na Antarktiki. Prav tako ni največji sodobni ledenik – ta naziv pripada A-68, ki se je odlomil od ledenega pokrova Larsen leta 2017 – je pa trenutno najstarejša in največja ledena gora. To pa ne pomeni, da je majhna. Ob zadnjem merjenju je ledenik pokrival površino 3.900 km², kar je prostor, ki bi ga zasedali naša podravska in pomurska regija, ki bi jima dodali še površino Ljubljane, Maribora, Celja in Kranja. Celotna gora tehta kakšno milijardo ton, kar ustreza teži 250 milijard afriških slonov. A23a je trenutno tudi najstarejši ledenik, saj se je odlomil od ledenega pokrova Filchner leta 1986. Nato je nasedel na morskem dnu, kjer je ostal v hladnem skladišču vse do leta 2020, ko se je končno odplavil v Weddellovo morje.
In takrat so stvari postale zanimive. Aprila 2024 je naletel na pojav, imenovan Taylorjev stolpec – velikansko vrtinčenje, ki ga povzroči vrteči se vodni stolpec nad podmorskimi gorami. A23a je bil mesece ujet v tem vrtincu in se gibal v nenavadnih krogih, dokler ga nedavne satelitske slike niso ujele pri preboju in plovbi proti severu, proti subantarktičnemu otoku Južna Georgia, ki leži na približno 54° južne zemljepisne širine.
Sledenje ledeniku A23a ni zgolj znanstvena zanimivost. Velikanski ledeniki ob taljenju sproščajo mineralna hranila in velike količine sladke vode. Na odprtem morju je to lahko koristno, vendar lahko ledeniki, ki nasedejo, kot je to grozilo otoku Južna Georgia, uničijo morsko dno in preplavijo ekosisteme s sladko vodo, kar lahko preseže njihovo prilagoditveno sposobnost.
»Vemo, da lahko ti velikanski ledeniki obogatijo vode, skozi katere plujejo, in ustvarijo uspešne ekosisteme v sicer manj produktivnih območjih,« je dejala Laura Taylor, biogeokemičarka na britanski antarktični raziskovalni odpravi BIOPOLE 2023, katere namen je bil proučevanje vplivov ledenih pokrovov. »Ne vemo pa, kakšno razliko lahko prinesejo posamezni ledeniki, njihova velikost in izvor. Vzorčili smo površinske vode oceana za ledenikom, ob njem in pred njegovo potjo. Ti vzorci nam bodo pomagali razumeti, kakšno življenje se lahko razvije okoli ledenika A23a ter kakšen vpliv ima na ogljik v oceanu in njegovo ravnovesje z atmosfero.«
Vir: British Antarctic Survey
