Med drugim so recimo izdelali pregled sestave zemeljske biomase. Ugotovili so, da okoli 80 odstotkov mase ogljika, shranjenega v živi naravi, predstavljajo rastline, na drugem mestu s 13 odstotki so bakterije, na tretjem mestu pa so z dvema odstotkoma glive (kvasovke, plesni in gobe). Kaj pa človek? Nas 7,6 milijarde, kolikor nas trenutno tepta zemljo, predstavlja le 1/10.000 vse svetovne biomase ali 0,01 odstotek. »Če vemo, da samo biomasa gliv presega tisto vseh živali, nam daje nekoliko vedeti, kam sodimo,« je za AP News številke komentiral James Hanken, evolucijski biolog na Harvardu.
A to, da smo po količini biomase palčki ne pomeni, da nimamo vpliva. Imamo. In še kakšnega. Od začetka civilizacije je človek skupno maso rastlin zmanjšal za polovico, količino divjih sesalcev pa kar za 85 odstotkov. Razmerje med udomačenimi živalmi in številom divjih sesalcev je 14:1, kokoši pa je trikrat več kot divjih ptic.
In kaj je cilj raziskave? Seveda ne iskanje potrditve, koliko »težko« je življenje na Zemlji, pač pa ugotoviti, katere vrste proteini so najbolj pogosti. Zakaj? Zato, ker so nujen del naše prehrane in ker nas je vedno več, bo treba najti kako okoljsko vzdržen način pridelave hrane..
Študija je bila objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.
Vir: AP News
