Zdravilo, ki se razvija v sodelovanju med znanstveniki švedske Univerze v Göteborgu, nemške Univerze v Kölnu in Češke akademije znanosti, vsebuje peptid C3a, ki se naravno proizvaja v osrednjem živčnem sistemu. Prejšnje raziskave so pokazale, da bi ta peptid lahko pomagal obnoviti motorične funkcije pri žrtvah možganske kapi.
V okviru trenutne študije so kapljice za nos dajali mišim sedem dni po tem, ko so živali doživele možgansko kap. V primerjavi z nezdravljeno kontrolno skupino je bilo ugotovljeno, da so si te miši hitreje in v večji meri povrnile motorične funkcije, magnetna resonanca njihovih možganov pa je pokazala povečano tvorbo novih povezav med živčnimi celicami in da je dodani C3a okrepil delovanje celic, imenovanih astrociti, ki nadzorujejo nekatere funkcije živčnih celic. Ugoden učinek nosnih kapljic je trajal še dolgo po prenehanju zdravljenja. Edini stranski učinek, ki so ga zaenkrat opazili je, da se kapljic ne sme pričeti uporabljati prezgodaj po kapi, saj povečajo število vnetnih celic v možganih.
»S to metodo ni treba več tako tekmovati s časom,« je povedala profesorica Marcela Pekna iz Göteborga, ki je vodila študijo. »Če bodo klinične raziskave, ki se bodo pričele v kratkem, pokazale, da metoda deluje, bi je lahko bili deležni vsi bolniki z možgansko kapjo, tudi tisti, ki pridejo v bolnišnico prepozno za trombolizo ali trombektomijo, izboljšalo pa se bo tudi stanje tistih, ki so po odstranitvi strdka ostali še vedno invalidni.«
Raziskava je bila objavljena v reviji The Journal of Clinical Investigation.
Vir: Univerza v Göteborgu, slika je simbolična
