V raziskavi sodeluje nihče drug kot Snuppy. Ste slišali zanj? Ne? Gre za afganistanskega hrta, ki je bil prvi klonirani pes na svetu. Skotil se je v Seoulu leta 2005, živel pa je povsem normalno in zdravo življenje in dočakal starost deset let, kar je za to pasmo znotraj povprečja. Zadeva se je očitno izkazala za uspešno in po svetu je iz kloniranja psov nastal dokaj donosen posel, saj lahko postopek kloniranja stane tudi do 100.000 dolarjev. A vsota očitno ni prevelika, saj je kloniranih že na stotine psov.
Prvotne debate v zvezi s kloniranimi živalmi so se nanašale predvsem na življenjsko dobo in zdravje takšnih živali, saj je kar nekaj znanstvenikov trdilo, da klonirane živali ne bodo živele tako dolgo in bodo bolj obolevale kot njihovi naravni vrstniki. A leta 2013 so bile te trditve ovržene, saj so znanstvenik izvedli študijo, v kateri so uporabili laboratorijske miši in jih klonirali kar 25 generacij. Ugotovili so, da kloniranje ni imelo vpliva na zdravje in da bi postopek teoretično lahko izvajali v neskončnost.
A miši so eno, psi pa nekaj drugega, zato so se nekaj let nazaj odločili raziskati še to. V raziskavi so uporabili matične celice, ki so jih vzeli Snuppyju leta 2010, ko je bil star pet let. Iz teh celic so se skotili štirje »re-kloni«. Eden od mladičkov je kmalu po skotitvi poginil, kar pa naj ne bi bilo povezano s kloniranjem ampak za pogost in normalen pojav v vsakem leglu. Preostali trije mladički so bili odličnega zdravja. Znanstveniki jih pozorno opazujejo in spremljajo njihovo rast, dejavnost imunskega sistema, presnovo, pojav morebitnih bolezni in še kaj in zaenkrat ni videti, da bi psički imeli kakršnekoli težave.
Projektu gre očitno dobro in »tehnoloških« vprašanje je vedno manj. Še naprej pa seveda obstajajo etična. So takšni postopki sprejemljivi? Kdo je naslednji? Človek? Ali je v kakšnem skritem laboratorij mogoče že nastal? Teoretiki zarot so tematike izredno veseli…
Raziskava je bila objavljena v reviji Scientific Reports, napredek kužkov pa baje z velikim zanimanjem spremlja celotna biotehnološka srenja.
Vir: Scientific Reports
