Barvo so razvili v britanskem Surrey NanoSystems pred tremi leti, od takrat pa fascinira tako znanstvenike kot umetnike. Barvo oziroma pigment sestavlja vrsta mikroskopskih navpičnih cevk, ki delujejo tako, da svetlobe ne odbijajo ampak jo ujamejo. In to kar 99,96 odstotka svetlobe, pri čemer ni pomembno, pod kakšnim kotom ta svetloba pada na površino. To pa v praksi pomeni, da če prebarvamo katerikoli tridimenzionalni objekt s to barvo, bo videti kot črna dvodimenzionalna površina. Kar pomeni, da bi to, kar drži fant na naslovni sliki, dokler stvari ne pogledamo s strani, da ugotovimo konture, lahko bilo karkoli.
V spodnjem filmu je ta »optična prevara« dobro vidna na primeru kipca. Barva Vantablack je tako črna, da če poleg nje postavimo predmet, ki je »navadne« črne barve, je ta baje videti siv.
Vantablack je že v svoji osnovi bila zelo črna, a so jo pri Surrey NanoSystems v zadnjem letu še izboljšali in jo naredili tako črno, da te črnine ni mogoče izmeriti niti s spektrometri UV-VIS ali MID-IR. Da je res tako, je videti tudi na spodnjem filmu, kjer žarek rdečega laserja na površini prekriti z Vantablack 2.0, preprosto izgine, saj se nič svetlobe ne odbije. Kot črna luknja v vesolju, mar ne?
In kje je takšna barva uporabna? Baje delajo na celi vrsti načinov uporabe, za barvo pa se izredno zanimajo tudi umetniki, a ti do nje zaenkrat še nimajo dostopa, razen Anisha Kapoorja, angleškega umetnika, ki dela s podjetjem in ugotavlja umetniške potenciale barve Vantablack. Umetnikom to seveda ni najbolj všeč, zato so se nekateri uprli. Stuart Temple, prav tako angleški umetnik, je tako izdelal najbolj rožnato rožnato barvo na svetu in jo dal v uporabo vsem umetnikom razen Anishu Kapoorju.
